e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki |
V tej učni vsebini boste spoznali:
Računalnik ima naslov IP in naslov MAC
Vsak računalnik v internetu mora imeti vsaj en naslov IP
. Vendar pa je naslov IP na sloju podatkovne povezave nepomemben podatek, saj protokoli na tem sloju ne razumejo teh naslovov. Lokalna omrežja razumejo samo naslove lokalnih omrežij (MAC ali strojne naslove). Postavlja se vprašanje, kako naj se IP paket zapakira v okvir ethernet ali token ring. Uporabiti moramo način za prevedbo
naslovov.
ARP je odgovoren za pridobivanje strojnih naslovov
gostiteljev TCP/IP v lokalnem omrežju, ki temeljijo na razpršenem oddajanju (angl. broadcast). ARP uporablja razpršeno oddajanje ciljnega naslova IP, da bi pridobil strojni naslov ciljnega računalnika ali usmerjevalnika. Preden lahko paket IP pošljemo naprej do drugega računalnika, mora biti poznan strojni naslov naprave ali računalnika, ki mu je paket namenjen. ARP določa strojne naslove (naslove MAC), ki so povezani z naslovom IP. Če ARP ne vsebuje naslova v svojem lastnem pomnilniku, oddaja zahtevo po naslovu. Vsi gostitelji v omrežju procesirajo zahtevo, in če imajo ustrezni naslov, ga pošljejo nazaj do tistega, ki je le–to zahteval. Paket je nato poslan na pot, nova informacija o naslovu se shrani v tabelo ARP (v pomnilnik).
Računalniki, ki nimajo trdih diskov in se zaganjajo iz pomnilnika na omrežni kartici, nimajo naslova IP. Imajo pa strojni naslov, saj je le–ta enolično določen z omrežno kartico. Naslov IP dobi iz RARP strežnika. RARP strežnik ohranja zbirko podatkov iz številk naprav v obliki tabele ARP (ali pomnilnika), ki jo ustvari sistemski administrator. V nasprotju z ARP, RARP protokol ponuja IP številko za napravo, ki zahteva strojni naslov. Ko RARP strežnik sprejme zahtevo po IP številki od vozlišča v omrežju, odgovori tako, da preveri svojo usmerjevalno tabelo za številko naprave vozlišča, ki jo je zahtevalo, in pošlje primerno IP številko nazaj do vozlišča ki jo je zahtevalo. Microsoftov TCP/IP ne podpira obratne naslovne pretvorbe. Danes se v te namene namesto RARP uporablja večinoma protokol DHCP, ki nudi še druge možnosti.
Preden se lahko komunikacija med dvema računalnikoma oziroma gostiteljema prične, se mora naslov IP vsakega računalnika pretvoriti v strojni naslov. Ta postopek vsebuje ARP zahtevo in ARP odgovor kot to prikazuje primer:
Pregled tabele ARP
ARP zahteva se zažene vedno, ko želi nek računalnik komunicirati z drugim računalnikom. Ko IP določi, da je naslov IP v lokalnem omrežju, izvorni gostitelj preveri svoj ARP pomnilnik za strojni naslovnega gostitelja oziroma računalnika.
Razpršeno pošiljanje paketa
Če ne najde naslova, ARP sestavi zahtevo z vprašanjem "Kdo ima ta naslov IP in kakšen je njegov strojni naslov?" IP in strojni naslov izvornega računalnika sta vsebovana v zahtevi ARP. Zahteva ARP
je poslana z razpršenim oddajanjem (angl. broadcast) tako, da jo lahko sprejmejo in obdelajo vsi gostitelji.
Primerjanje naslov IP
Vsak gostitelj v omrežju prejme zahtevo ARP in preveri svoj naslov IP. Če gostitelj ne najde enakosti prezre zahtevo.
Pošiljanje strojnega naslova povpraševalcu
Naslovni gostitelj ugotovi, da se zahtevani naslov IP ujema z njegovim lastnim, zato pošlje odgovor ARP
neposredno do izvornega gostitelja (oziroma računalnika, vozlišča) skupaj z svojim strojnim naslovom. Nato posodobi svoj ARP pomnilnik z naslov IP in strojnim naslovom izvornega računalnika. Komunikacija se zaključi, ko izvorni računalnik prejme odgovor.
Vnose v tabelo ARP si lahko ogledatamo, več o tem pa v poglavju s pripomočki za TCP/IP.
Pretvorba naslovov je proces, ki nekemu naslovu IP poišče pripadajoč strojni naslov. Prevedba naslovov temelji na dveh sporočilih: povpraševanju ARP in odgovoru ARP. Vnosi v tabelo ARP so lahko dinamični ali statični. Statični so shranjeni, dokler se jih ne izbriše ali ponastavi računalnik; dinamični pa so v tabeli določen čas.