e-gradiva						SERŠ Maribor		O projektu	Besednjak
# : a : b : c : d : e : f : g : h : i : j : k : l : m : n : o : p : q : r : s : t : u : v : w : x : z

Domov

Besednjak – R

Random Access Memory (RAM, bralno–pisalni pomnilnik)

Polprevodniški bralno–pisalni pomnilnik z naključnim dostopom. Nanj lahko zapiše podatke mikroprocesor ali katera druga naprava. Do pomnilniške lokacije lahko dostopamo po poljubnem vrstnem redu. Ne smemo pozabiti, da so tudi različni ROM pomnilniki tudi sposobni brati z naključnim dostopom. Čeprav kratica RAM pomeni pomnilnik z naključnim dostopom, se v glavnem nanaša na bralno–pisalni pomnilnik z naključnim dostopom.

Read–Only Memory (ROM)

Polprevodniški bralni pomnilnik z naključnim dostopom. Podatkov v njem ni mogoče spreminjati.

redirector (preusmernik)

Omrežna programska oprema, ki sprejema vhodno–izhodne zahteve ali oddaljene datoteke in jih pošlje (preusmeri) drugi omrežni storitvi ali drugemu računalniku.

Reduced Instruction Set Computer (RISC)

Tip mikroprocesorja, ki je namenjen osrednjemu in učinkovitemu posredovanju relativno malih količin ukazov. RISC princip temelji na tem, da je večina ukazov posredovanih računalniku, ki jih dekodira in izvrši, preprostih. Arhitektura RISC omejuje število ukazov, ki so vgrajeni v mikroprocesor, vendar optimalno izkoristi vsakega tako, da je lahko hitro izvedljiv, ponavadi za to ne potrebujemo niti enega urinega takta. RISC vezja izvedejo preproste ukaze hitreje kot mikroprocesorji, ki so namenjeni obdelavi veliko večjega števila ukazov. So pa vendarle počasnejši kot pretežno uporabljeni CISC, ko gre za obdelovanje zapletenih ukazov, ki jih moramo razbiti v veliko manjše delce, predem jih lahko izvede mikroprocesor RISC.

redundancy system (redundantni sistem)

Sistem za odpravljanje napak, ki ščiti podatke s podvojevanjem shranjevanja v različne fizične vire. Redundanca podatkov omogoča dostop do podatkov, čeprav sistem odpove.

Reduced Instruction Set Computing (RISC)

Računalniška arhitektura, računalnik zelo hitro izvrši kratke, splošno uporabne ukaze.

Redundant Array of Independent (Inexpensive) Disks (RAID) (Polje redundantnih neodvisnih diskov)

Standardizacija sistemov za odpravljanje napak v petih stopnjah. Stopnje omogočajo različno izbiro zmogljivosti, zanesljivosti in stropke. Konfiguracija več trdih diskov, ki se uporabljajo, da odpravijo napako, če odpove posamezen disk. Različne stopnje zagotavljajo različne varnosti in hitrosti zapisovanja.

regeneration process (regeneracija)

Proces, v katerem so signali brani, po potrebi ojačani in ponovno poslani v omrežje, da zmanjšajo signalno popačenje, ki je posledica večje dolžine omrežja.

remote bridge (oddaljeni most)

Naprava, ki deluje na sloju podatkovne povezave OSI referenčnega modela. Uporabljamo ga za povezovanje dveh lokalnih omrežij na različnih lokacijah z WAN povezavo. Kot na primer klicna modemska povezava ali zakupljeni telefonski vod. Z mostitvijo dveh omrežnih sigmentov je pretok podatkov po WAN omejen. Značilna je visoka cena in relativno počasno delovanje.

remote–boot PROM (PROM za oddaljen zagon)

Poseben čip v omrežni kartici, ki vsebuje strojne kode za zagon računalnika in ga povežejo v omrežje. Uporabljamo ga za računalnike, ki nimajo trdega diska ali disketnega pogona.

remote user (oddaljeni uporabnik)

Uporabnik, ki dostopa na strežnik iz oddaljene lokacije.

remote access protocol (protokol za oddaljen dostop)

Kakršenkoli omrežni protokol, ki se uporablja za dostop do omrežja preko javne komunikacijske poti.

remote access server (strežnik za oddaljen dostop)

Računalnik, ki ima nameščenih enega ali več modemov, ki omogočajo povezave z oddaljenim omrežjem.

repeater (obnavljalnik)

Naprava na fizičnem sloju, ki signale sprejme na enem vhodu, jih obnovi in jih ponovno posreduje v omrežje. Obnavljalnik je uporabljen za razširitev maksimalne dolžina logičnega segmenta omrežja.

replication (replikacija)

Proces kopiranja in uskladitev informacij med strežniki.

repeater (obnavljalnik)

Naprava, ki obnavlja signale tako, da so lahko posredovani na dodatne kabelske sigmente. Služi za razširitev dolžine kabla. Obnavljalnik deluje na fizičnem sloju OSI referenčnega modela in se povezuje omrežja iste vrste, na primer ethernet z ethernetom. Obnavljalniki ne spreminjajo ali filtrirajo podatkov . Da bi obnavljalnik lahko deloval, morata imeti oba segmenta, ki jih obnavljalnik povezuje, iste metode dostopa do medija, protokole in način prenosa.

resolver

Drugo ime za odjemalca Domain Name System (DNS), ki je na vsakem TCP/IP računalniku. Vsakič ko računalnik hoče dostopati do TCP/IP sistema z uporabo DNS imena, resolver tvori sporočilo z DNS zahtevo in ga pošlje DNS strežniku, ki je določen v uporabniških nastavitvah TCP/IP računalnika. DNS strežnik bo prevzel nadaljnje korake in odgovoril z naslovom IP odjemalcu.

resources (viri)

Vsak del računalnika lahko uporabimo za vir. Uporabniki v omrežju lahko delijo računalniške vire, kot so trdi diski, tiskalnik, modemi, CD–ROM pogoni in celo procesorji.

resource record

Enota, v katero strežnik Domain Name System (DNS) shranjuje informacije o določenem računalniku. Informacije vsebuje ime gostiteljskega računanika in njegov IP.

reverse name resolution (obratna imenska pretvorba)

Proces, ki pretvori naslov IP v ime domensko ime (Domain Name System name), ki je obraten običajni pretvorbi iz domenskega imena v naslov IP, ki ga opravljajo strežniki DNS. Obratna imenska pretvorba uporablja poseben domenski prostor, ki je shranjen v posebnem domenskem prostor in–addr.arpa.

rewritable optical (ponovno zapisljiv optični)

Optični disk, na katerega se lahko zapisuje več kot enkrat.

RG–58

To je tip koaksialnega kabla, ki ga poznamo tudi pod imenom tanki Ethernet, je debel 0,195 palcev. Relativno fleksibilen. Uporabljajo ga za BNC konektorje, ki združijo konce.

rights (pravice)

Avtorizacija, s katero je uporabnik seznanjen, da lahko izpolnjuje določeno nalogo v računalniškem omrežju. Pravice se vključujejo v sistem kot celota, kjer pravila delujejo kot specifični objekti. Na primer uporabnik ima lahko pravico, da lahko naredi varnostno kopijo računalniški sistema, vključno s podatki, do katerih nima dostopa.

ring topology (topologija obroč)

Topologija v katerem so računalniki postavljeni v obliki obroča. Omrežje nima konca. Podatki potojejo v krogu v eno smer in gredo skozi vsak računalnik. Vsak računalnik deluje kot obnavljalnik in obnovi signal ter ga nato posreduje dalje. Ker gre signal skozi vsak računalnik, lahko napaka enega zruši celo omrežje. Obroč lahko vključuje zmožnosti, ki izločijo neuporabne računalnike tako, da omrežje lahko nemoteno nadaljuje z delovanjem.

rJ–11

Okrajšava za Registered Jack 11. Modularni konektor za štiri žice (dve parici), ki ga uporabljamo pri telefoniji.

rJ–45

Podoben je RJ–11. Modularni konektor je namenjem kalbom z osmimi žicami (štirimi paricami), ki ga uporabljajo pri telefoniji in v podatkovnih omrežjih. Večina lokalnih omrežij uporablja RJ–45, pritrjene na parične kable.

routable protocol (usmerjevalni protokol)

Protokol, ki dopušča komunikacijo med lokalnimi omrežji.

RS–232 standard

Industrijski standard za serijske komunikacijske povezave. Posvojili so ga pri Electrical Industries Association (EIA). Ta priporočen standard definira linije in signalne karakteristike, uporabljene s strani serijskih komunikacijskih krmilnikov za standardizacijo prenosov zaporedja podatkov med napravama.

root name server (korenski imenski strežnik)

Eden od priročnih strežnikov, ki predstavljajo vrh imenskega prostora sistema domenskih imen (DNS) z oskrbo drugih DNS strežnikov z naslovi IP veljavnih strežnikov za vse vrhnje domene v DNS. Kadar spreminjamo DNS ime v naslov IP, DNS strežnik (ki je nezmožen sam spremeniti lastno ime) pošlje DNS zahtevo enemu izmed korenskih imenskih strežnikov identificiranih v konfiguraciji. Korensko ime strežnika prebere najvišjo domeno (to je, zadnjo besedo, kot je net v www.sersmb.net) zahtevanega imena in oskrbuje zahtevam strežnika z naslovi IP za tisto višje področje. Potem prenese enako zahtevo v strežnik za višja področja, ki ga priskrbi izvorno ime strežnika. Korenski imenski strežniki so tudi veljavni strežniki za nekatera višja področja, tako da lahko odstranijo korake iz procesa in oskrbijo naslov za sekundarni nivojem področja veljavnega strežnika.

router (usmerjevalnik)

Strojna ali programska oprema na omrežnem sloju, ki povezuje dve omrežji in posreduje promet med njima, če je potrebno. Z uporabo tabele, ki vsebuje informacije o drugih usmerjevalnikih v omrežju, usmerjevalnik pregleduje ciljni naslov vsakega paketa, ki ga sprejme, izbere najbolj zmogljivo pot do tistega cilja in posreduje paket do usmerjevalnika ali računalnika, ki je naslednji korak na poti. Usmerjevalniki lahko povezujejo dve lokalni omrežji ali omogočijo dostop do oddaljenih virov s povezavo lokalnega omrežja z oddaljenim omrežjem z uporabo povezav prostranih omrežij. Eden najbolj pogostih scenarijev vključuje uporabo usmerjevalnika za povezavo lokanega omrežja z omrežjem ponudnika internetnih storitev, potemtakem omogoča dostop do interneta vsem uporabnikom lokalnega omrežja.

routing Information Protocol (RIP)

Protokol za dinamično usmerjanje omogoča usmerjevalnikom, da sprejemajo informacije o drugih usmerjevalnikih v omrežju, kar jim omogoča, da obdržijo usmerjevalne tabele posodobljene z najnovejšimi informacijami. RIP deluje s tvorjenjem razpršenih (angl. broadcast) sporočil v pogostih intervalih, ki vsebujejo vsebine usmerjevalnikove usmerjevalne tabele. Drugi usmerjevalniki uporabijo te informacije za posodobitev svojih tabel, potemtakem razširjajo informacije po vsem omrežju. Usmerjevalniki lahko tudi vzamejo izostanek sporočil RIP določenega usmerjevalnika kot znak, da le–ta ne dela, in odstranijo usmerjevalnik iz svojih tabel po določenem intervalu. RIP je pogosto kritiziran zaradi velike količine oddajnega prometa, ki se tvori v omrežju in zaradi ocenjevanja usmerjevalnikov samo na podlagi števila prehodov (hops) med virom in ciljem.

routing table (usmerjevalna tabela)

Je seznam, vzdrževan v vsakem TPC/IP računalniku, omrežnih ciljev in usmerjevalnikov ter vmesnikov, ki naj bi jih računalnik lahko uporabil za prenos do njih. V računalniku, ki ni usmerjevalnik, usmerjevalna tabela vsebuje le nekaj vnosov, najbolj pogosto je uporabljen samo privzeti prehod (default gateway ). Na usmerjevalniku usmerjevalna tabela lahko vsebuje veliko vnosov, ki jih ali ročno doda omrežni administrator ali pa so avtomatsko ustvarjeni z dinamičnim usmerjevalnim protokolom. Kadar je več vnosov za določen cilj v usmerjevalni tabeli, računalnik izbere najboljšo pot, zasnovano na merilih relativne učinkovitosti.

RAID levels (stopnja RAID)

Različni tipi RAID, kot so RAID 0, RAID 1 itd.

ring topology (obročna topologija)

Omrežna topologija v kateri je vsak računalnik v omrežju povezan z natanko dvema drugima računalnikoma. V topologiji obroča je lahko ena sama napaka dovolj, da se poruši celotno omrežje.