e-gradiva						SERŠ Maribor		O projektu	Besednjak
# : a : b : c : d : e : f : g : h : i : j : k : l : m : n : o : p : q : r : s : t : u : v : w : x : z

Domov

Besednjak – I

IBM cabling system (sistem kablov IBM)

Sistem kablov, ki je uporabljen v omrežju token ring. Predstavil ga je IBM leta 1984, da bi z njim doličil vrsto kablov, priključke in sprejemnike. Zelo je podoben ne–IBM–ovim sistemom. Unikatno je zasnovan priključek IBM, ki je hermafrodit.

IBM Data Connector (IDC, podatkovni konektor IBM)

Ustrezen priključek, uporabljen za povezavo sistemov token ring na multistation access unit (MAU) z uporabo kablov tipa 1 in za skupno povezavo posameznih multistation access unit. V današnjih omrežjih token ring so kabli tipa 1 in IDC priključki večinoma zamenjani s paricami in s priključki RJ–45.

IEEE Project 802 (projekt 802)

Model omrežja, ki ga je naredil IEEE. Ime je dobil po letu in mesecu pričetka (1980 februar). Projekt 802definira standarde LAN za fizičnega in podatkovnega sloja referenčnega modela OSI. Projekt 802 deli podatkovni sloj na dva dela: Media Access Control (MAC) in Logical Link Control (LLC).

IEEE 802.2

Standardizirani dokument, ki ga je izdal Institute of Electrical and Electronic Engineers (IEEE) in določa podsloj Logical Link Control (LLC) in ga uporabljajo IEEE 802.3, IEEE 802.5 in drugi protokoli.

IEEE 802.3

Standardizirani dokument, ki ga je izdal Institute of Electrical and Electronic Engineers (IEEE) in določa protokol ethernet. Čeprav se razlikuje od standarda originalnega etherneta DIX, ker izpusti vlogo ethertypa ter deli podatkovni sloj na dva podsloja: Media Access Control (MAC) in in Logical Link Control (LLC). IEEE 802.3 ponovno določa lastnosti etherneta vključno s Carrier Sense Multiple Access with Collision Detection (CSMA/CD) mehanizmom za dostop do medija. IEEE 802.3 doda fizičnemu sloju možnost določanja standardov ethernet DIX vključno s podporo za parice.

IEEE 802.3ab

Standardizirani dokument, ki ga je izdal Institute of Electrical and Electronic Engineers (IEEE) določa izvedbo protokola gigabit ethernet (1000 Mb/s) z uporabo paric pete kategorije in maksimalne dolžine segmentov 100 metrov. Izdan je po originalnem protokolnem standardu gigabit ethernet (IEEE 802.3z) in so te lastnosti predvidena nadgradnja gigabit etherneta za obstajajoča omrežja ethernet. Da bi dosegli prenos 1000 Mb/s, ta standard poziva k uporabi vseh štirih parov žic v kablu in uporabo signalnega kodiranja, ki se imenuje PAM–5 (angl. Pulse Amplitude Modulation–5).

IEEE 802.3u

Standardizirani dokument, ki ga je izdal Institute of Electrical and Electronic Engineers (IEEE) in določa protokol lokalnega omrežja fast ethernet. Hitrost prenosa je 100 Mb/s. Fast ethernet uporablja isto strukturo paketov in isti način za dostop do medija Carrier Sense Multiple Access with Collision Detection (CSMA/CD) kot standardni ethernet. Podpira tri možnosti fizičnega sloja, 100BaseTX, 100BaseT4, in 100BaseFX. Veliko strojne opreme fast ethernet podpira tako 10 Mb/s kot tudi 100 Mb/s in uporablja izboljšan pulzni signal Fast Link Pulse (FLP), da omogoči najhitrejšo možno povezavo s priklopljeno napravo.

IEEE 802.3z

Standardizirani dokument, ki ga je izdal Institute of Electrical and Electronic Engineers (IEEE), določa 1000 Mb/s protokol gigabit ethernet. Sprva prirejen za uporabo na hrbteničnih omrežjih in strežnikih za povezave, ki zahtevajo velike hitrosti, IEEE 802.3z je bil prvi objavljeni standard gigabit ethernet, ki vsebuje veliko različnih možnosti za fizični sloj. Večina le–teh se sklicuje na različne vrste optičnih kablov. Kot druge različice etherneta, gigabit ethernet uporablja kot način za dostop do medija Carrier Sense Multiple Access with Collision Protection (CSMA/CD).

IEEE 802.5

Standardizirani dokument, ki ga je izdal Institute of Electrical and Electronic Engineers (IEEE) in določa protokole za omrežja topologije obroč z žetonom, kot je token ring.

IEEE 802.8

Standard vsebuje navodila za izgradnjo lokalnih in mestnih omrežj po optičnih vlaknih, na primer za FDDI in ethernet.

IEEE 802.10

Navodila za omrežno varnost v lokalnih in mestnih omrežjih.

IEEE 802.11

Določa implementacijo različnih brezžičnih omrežj v lokalnih omrežjih.

Ifconfig (interface configuration, nastavitve omrežnega vmesnika)

Koristen program v UNIX, ki se uporablja za nastavitev omrežnih vmesnikov ter prikaže parametre teh nastavitev. Podoben program je Ipconfig.exe ki je dostopen na Windows NT in naslednikih, ki pa nudi le prikaz funkcij.

incremental backup (delno varnostno kopiranje)

Tip izdelave varnostnih kopij uporablja filter, ki povzroči, da se obnovijo samo podatki, ki so se spremenili po zadnji izdelavi varnostne kopije. Filter zabeleži stanje vsakega bita v podatku nekega arhiva. Ustvarjanje ali urejanje podatkov določi bite v arhivu, in notranje opravilo obnovi samo podatke, katerih biti v arhivu so določeni. Potem ponovno nastavi bite v arhivu (z razliko od razločevalnega opravila, ki ne nastavlja bitov). Razločevalna opravila porabijo najmanj prostora na kaseti ali na drugem podatkovnem mediju. Podatke je težje obnoviti v primeru katastrofe (izgube podatkov). Potrebno je obnoviti zadnjo popolno kopijo in nato še vse delne kopije, ki so se izvedle od popolne varnostne kopije podatkov v pravilnem časovnem redu, da se popolno obnovi podatkovni disk.

infrared transmission (infrardeč prenos)

Elektromagnetno valovanje s frekvenco malenkost pod vidnim spektrom rdeče barve. V komunikacijah omogoča izredno hitre prenose, vendar pa se lahko prenaša samo v vidnem polju po linearni črti.

Institute of Electrical and Electronic Engineers (IEEE)

Organizacija inženerjev elektrotehnike in elektronike je bila ustanovljena leta 1984. Znana je po razvijanju in objavi standardov za računalniško in električno industrijo. Najbolj znana je po dokumentu za določanje pravil računalniških omrežij, projekt IEEE 802, ki določa podatkovne povezave in strojno opremo protokolov lokalnih omrežij.

Integrated Services Digital Network (ISDN)

Storitev, ki podpora klicne povezave in uporablja standardne telefonske linije, da omogoči velike hitrosti digitalnih povezav. Prvotno predstavljena kot nadomestek za obstoječo analogno telefonsko storitev. Nikoli dosegla pričakovane popularnosti, danes ISDN uporabljajo v ZDA večinoma kot tehnologijo za internetno povezavo, čeprav je v Evropi in na Japonskem pretežno uporabljena za WAN povezave. Dve najpogostejši podpori sta Basic Rate Interface (BRI), katera omogoča dve 64 Kb/s B kanala in enega 16 Kb/s D (kontrolni) kanal, in Primary Rate Interface (PRI), katera omogoča tri 64 Kb/s B kanale in enega 64 Kb/s D kanal.

intelligent hub (pametna zvezdišča)

Naprava, ki ne deluje le na fizičnem sloju pri prenašalnem prometu na vse druge računalnike v omrežju, ampak je zmožna tudi razvrščanja podatkov in jih prenaša na potrebne izhode in v nekaterih primerih beleži dejavnosti na vseh vratih in te podatke prenaša omrežni nadzorni enoti.

intermediate system (prenosni sistem)

Usmerjevalnik v omrežju TCP/IP, ki razporeja promet, ki ga je tvoril končni sistem, iz enega v drugo omrežje. Končni sistem je v TCP/IP prenosu določen z poljem izvornega naslova IP in ciljnega naslova IP v glavi internetnega protokola (IP).

International Organization for Standardization (ISO, mednarodna organizacija za standardizacijo)

Organizacija je ustanovljena leta 1946, sestavlja jo preko 75 podružnic/držav, na primer American National Standards Institute (ANSI) iz Združenih držav Amerike. ISO je odgovoren za objavo mnogih računalniško usmerjenih standardov, najbolj znan je osnovni referenčni model za odprto sistemsko povezovanje (The Basic Reference Model for Open Systems Interconnection, OSI reference model). ISO ni mišljen samo kot okrajšava, ime je preneseno iz grške besede isos, ki pomeni enako.

International Telecommunications Union (ITU, mednarodna telekomunikacijska zveza)

Organizacija, ki je začela delovati leta 1865, ukvarja se z razvojem priporočil, predpisov in standardov, namenjenih telekomunikacijam. Od leta 1922 je vključila organizacijo za razvoj standardov prej znano kot Comité Consultatif International Téléphonique et Télégraphique (CCITT), ki je bila odgovorna za izdelavo standardov za povezave preko modema, kompresijo podatkov in standarde za popravo napak.

Internet (internet)

Prostrano omrežje za prenos paketov, ki je sestavljeno iz posameznih računalniških omrežij po vsem svetu. Internet ni last in ni pod nadzorom katerega koli upravnega telesa; vsa administrativna dela so razporejena med uporabniki po vsem svetu. Protokolni sklad v omrežju je TCP/IP.

Internet Architecture Board (IAB)

Del organizacije internet Society (ISOC), ki skrbi za nadgradnjo in delovanje internetnih arhitekturnih standardov.

Internet Control Message Protocol (ICMP)

Protokol omrežnega sloja TCP/IP, ki nosi administrativna sporočila za povzročene napake v posebno v sporočilih in informacijskih vprašanjih. Tipično sporočilo ICMP o napakah obvesti pošiljatelja, da omrežja ali gostitelja kateremu je paket naslovljen ni mogoče najti. Ali pa je časovna rezina za paket potekla. ICMP vprašalno sporočilo zahteva informacijo (ali enostaven odziv) od drugega računalnika, glavne značilnosti TCP/IP koristi kot ping, ki je uporabljen za testiranje zmožnosti računalnika, da v omrežju da komunicira z drugim.

Internet Engineering Task Force (IETF)

Odobri standarde za protokolni sklad TCP/ IP, to je praktično internet. IETF objavlja dokumente Requests For Comments (RFC). To so dokumenti, ki so v bistvu postali internetni standardi. IETF je mednarodno telo načrtovalvec omrežij, operaterjev, programerjev in drugih tehnikov, ki posvečajo nekaj svojega časa za razvoj internetnih protokolov in tehnologij.

Internet Protocol (IP)

Nepovezovalni protokol za pošiljanje paketov na internetnem sloju v TCP/IP (ekvivalentno omrežnemu sloju v ISO/OSI).

intranet

Omrežje TCP/IP, ki je namenjeno zasebni organizaciji, ki uporablja iste storitve kot internet.

IP Security protocol (IPSec)

Množica protokolov, dodanih skladu TCP/IP za zagotavljanje enkriptirane povezave na omrežnem sloju. Uporabljajo se javni ključi.

IP address

A 32–bitni naslov, ki ga ima vsak sistem (računalnik ali kakšna druga naprava) v omrežju TCP/IP, ki enolično določa napravo v omrežju. Internet Protocol (IP) uporablja ta naslov, da lahko doseže ciljni sistem. Naslov je sestavljen iz štirih oktetov, ki so med seboj ločeni s piko. Posamezni okteti se po trenutni različici protokola IPv4 pišejo v desetiški obliki. Naslove dodeljuje Internet Assigned Numbers Authority (IANA).

Internet Service Provider (ISP, ponudnik dostopa do interneta)

Podjetje, ki zagotavlja neposreden dostop do interneta za podjetja in domače uporabnike.

internet Mail Access Protocol (IMAP)

Protokol aplikacijskega sloja TCP/IP, ki ga uporabljajo e–poštni odjemalci, ko prenašajo poštna sporočila s strežnika. E–poštni promet med strežniki in odhajajoča e-mail sporočila uporabnikov na strežnik uporabljajo Simple Mail Transport Protokol (SMTP).

internetworking (medomreževanje)

Notranje sporazumevanje v omrežju, ki je narejeno iz manjših omrežj.

ipconfig

Diagnostična operacija, ki prikaže vse trenutne nastavitvene vrednosti TCP/IP. Posebej uporabna je na sistemih, ki delujejo na DHCP zaradi dopuščanja, da uporabnik sam določi, katere nastavitvene vrednosti TCP/IP so bile nastavljene na strežnikih DHCP.