e-gradiva | HTML | CSS | JavaScript | Načrtovanje | |||||
![]() |
|||||||||
SERŠ Maribor | Iskanje |
Težavnost pri oblikovanju spletišč je stran narediti preprosto za uporabo in polno kompleksne vsebine. Najboljša strategija je dosledna uporaba osnovnega principa oblikovanih značilnosti dokumenta na vsaki strani. Osnovni oblikovni elementi dokumentov niso komplicirani in nimajo skoraj nič z Internetno tehnologijo. To je tako kot v šoli žulnalizma: kdo, kaj, kdaj in kje.
Kdo sporoča? To vprašanje je osnovno in lahko zagotavljajo vernost informacij. Avtorji pogosto spregledajo pomembnost osnovne informacije o izvoru dokumenta. Stran je lahko delo nekega posameznika ali organizacije.
Vsi dokumenti potrebujejo jasne naslove, da pritegnejo bralčevo pozornost, toda zaradi nekaj dejstev samosvojih spletnim stranem je ta element zelo krut. Naslov dokumenta (title) je pogosto prva stvar, ki je vidna v brskalniku. Na strani z dosti grafike je naslov edina stvar, ki jo uporabnik vidi nekaj sekund, da se v stran naloži grafika. Dodatno, naslov strani postane besedilo v brskalnikovih zaznamkih Priljubljenih/Favorites, če se uporabnik odloči stran uvrstiti na seznam URL. Izostanek naslova ali nejasen ali neprimeren naslov ne pomaga uporabniku, da bi stran našel v svojem seznamu.
Podatek o času nastanka je pomemben element pri vrednotenju dokumenta. Podatke o izidu se dodaja večini papirnatim dokumentom: časopisom, revijam, tudi pisarniška korespondenca je datirana. Datira se vsaka stran in datum se spremeni, ko je vsebina osvežena. To je posebno pomembno za daljše in kompleksne elektronske dokumente, ki se pogosto spreminjajo, vendar je vsebina le nekoliko drugačna, tako da uporabnik na prvi pogled ne opazi razlike. Dokumenti podjetij, navodila, tehnični dokumenti naj imajo tudi številko izdaje. Mnogi uporabniki si tiskajo strani in na podlagi informacije o datumu ali izdaji mu tega morebiti ni potrebno ponovno narediti.
Splet je čudaški prostor z ogromno informacijami. S klikanjem na povezavo, se lahko povežete s strežnikom v Sydneyu, Chicagu ali Zgornjem Dupleku - pravzaprav povsod, kjer je povezava v Internet. Težko je odkriti, kje se dokument originalno nahaja (razen če dobro poznate tolmačenje URL in IP naslove). Vedno je potrebno povedati uporabniku od kod ste, in če ste član kakšne organizacije (če je ta podatek smiseln).
Domači naslov URL je potrebno uporabiti vsaj na začetni strani spletišča. Na ta način se zlahka poveže na izvor strani. Ko enkrat bralec shrani stran ali jo natisne na papir, se ta povezava izgubi. Zato tudi večina brskalnikov dovoljuje uporabnikom natisniti URL samodejno. Marsikdo ima skladovnico natisnjenih strani in s pomočjo URL lahko čez čas enostavno najde stran v spletu, kjer se originalno nahaja.
Vsaka spletna stran potrebuje:
Uporabite te osnovne elemente in 90 odstotkov obiskovalcev, ki bodo pripotovali na vaše strani, bo razumelo pomen uporabniškega vmesnika.
www.webstyleguide.com © P. J. Lynch, S. Horton : SERŠ Maribor : 2005 : prevod Benjamin Šaler