| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
V tej učni vsebini boste spoznali:
Ko se omrežje širi, postane koncept skupne rabe virov v celotnem omrežju težaven. Omrežja vsak z vsakim imajo lahko zelo veliko računalnikov in uporabnikov omrežja. Vsak skrbnik računalnika ne more več imeti pregleda nad dostopom do njegovega računalnika. Zaradi tega so večja omrežja strežniška. V okoljih odjemalec–strežnik je delitev virov nadzorovana z uporabniškimi računi. Z ustvarjanjem računov in združevanjem računov v skupine lahko administrator zagotovi visoko varnost omrežja.
Račun pomeni, da administrator posameznemu uporabniku dodeli pravico dostopa do tiskalnika, datoteke ali mape v skupni rabi. Uporabniški račun je sestavljen iz uporabniškega imena in prijavnih parametrov. Ti parametri določajo, do katerih računalnikov lahko dostopa, kdaj lahko dostopa do določenih virov, geslo in drugo. Te podatke vnese administrator in jih shrani v omrežnem operacijskem sistemu.
Omrežja imajo lahko stotine računov. Lahko se zgodi, na primer, da mora administrator dodeliti pravico dostopa do tiskalnika 87 uporabnikom. Administrator bi moral izmed vseh računov identificirati tiste, ki jim bo dodelil pravice. Nato bi moral spremeniti vnose 87–krat. Enostavneje je, da so ti uporabniki člani določene skupine. S spremembo pravic skupini dobi vsak uporabnik samodejno pravice, ki pripadajo skupini. Skupina je samo vrsta računa, ki vsebuje druge račune. Osnovni namen skupin je poenostavitev administracije. Skupina omogoča administratorju, da lahko upravlja z množico računov kot z enim samim. En račun je lahko vključen v več skupin.
Vsa omrežja imajo orodja, ki administratorju dovoljuje vnašanje novih računov v podatkovno zbirko omrežja. To je proces ustvarjanja uporabnika.
Obstaja nekaj pravil za poimenovanje uporabnikov in skupin. Uporabniška imena se morajo med seboj razlikovati, prav tako ime uporabnika ne more biti enak imenu skupine, ki je v skupni administraciji. Vsak operacijski sistem ima nabor znakov, ki se jih lahko uporabi za uporabniška imena. Danes večina operacijskih sistemov razlikuje med velikimi in malimi črkami. Običajno se ne smejo za imena uporabljati znaki " / \ : ; | = , + * ? < >. Omrežni operacijski sistem vsebuje še informacijo o uporabniškem polnem imenu in geslu.
Nov uporabniški račun vsebuje podatke, ki določajo uporabnikovo vlogo v sistemu omrežne varnosti. Račun vsebuje:
Administrator nastavi parametre za uporabnika. Ti so lahko:
Omrežni operacijski sistemi imajo že pripravljene številne skupine uporabniških računov, ki so ustvarjeni samodejno in aktivirani v toku namestitve.
Ko je omrežni operacijski sistem nameščen, namestitveni program samodejno ustvari račun s polnim nadzorom nad omrežjem. Prva oseba, ki se prijavi v omrežje, je običajno oseba, ki je namestila omrežni operacijski sistem. Začetni račun služi za:
V omrežjih Microsoft se ta račun imenuje administrator. V okolju Novell je ta račun supervisor in v okolju Linux root.
Uporaba gesel ni potrebna v delovanju omrežnega operacijskega sistema. V primerih, da ni potrebna velika varnost, je mogoče, da uporabniški računi nimajo gesel.
V večini primerov pa se zahteva uporaba gesel (angl. password) za povečanje varnosti v omrežnem okolju. Prva stvar, na katero bi moral pomisliti administrator, je izbira njegovega gesla. To preprečuje neavtorizirano prijavo v sistem z administratorskimi pravicami. Uporabniki si lahko gesla sami izberejo in jih periodično spreminjajo.
Tradicionalni napotki za uporabo gesel so:
Če je uporabniški račun onemogočen, še vedno obstaja v zbirki uporabniških računov, vendar ne omogoča prijave v omrežje. Za uporabnika ima enak učinek kot brisanje. Za administratorja je bolje, če račun, ki ne bo več uporabljen, izbriše. Onemogočen račun je mogoče tudi aktivirati.
Brisanje računa odstrani uporabniške informacije iz zbirke podatkov uporabniških računov. Uporabnik ne more več dostopati do omrežnih virov. Izbrisanega računa ni mogoče več aktivirati, če ga po določenem času ponovno potrebuje, je potrebno ustvariti novega.
Uporabnika se izbriše, če:
Račun pomeni, da administrator posameznemu uporabniku dodeli pravico dostopa do virov v omrežju. Obstajajo računi posameznikov in računi skupin. Skupina omogoča administratorju, da lahko upravlja z množico računov kot z enim samim. Administrator mora voditi evidenco o uporabniških računih.
Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.