e-gradiva						SERŠ Maribor		O projektu	Besednjak
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

1. sloj OSI

Topologija

Vodilo

Zvezda

Obroč

Polna

Vodilo

Omrežna topologija vodila

Omrežna topologija vodila je najbolj enostavna in poceni vrsta omrežja (ponavadi je to ethernet), za katero je značilno, da so vse naprave priključene na en sam skupen medij po katerem poteka prenos podatkov vseh priključenih naprav. Povezane so pogosto v ravni liniji, zato je topologija omrežja večkrat prikazana kot linearna. Medij je pogosto koaksialen kabel. Naprave (periferija, računalniki) so priključene na vodilo preko posebnih enot za oddajanje in sprejemanje. Zaradi delitve skupnega medija (vodila) lahko samo ena postaja naenkrat oddaja v celotnem omrežju.

Komunikacija na vodilu

Računalniki v topologiji vodila komunicirajo z naslavljanjem podatkov na določen računalnik in pošiljanjem le–teh po kablu kot električne signale. Za razumevanje, kako računalniki komunicirajo po vodilu, moramo biti seznanjeni s tremi izrazi:

• pošiljanje signala,
• odboj signala,
• zaključni člen (angl. terminator).

Pošiljanje signala

Pošiljanje podatkov na vodilu

Omrežni podatki so v obliki električnih signalov poslani vsem računalnikom, vendar jih sprejme le tisti, ki se mu ujema naslov v omrežnem vmesniku računalnika s tistim v podatkovnem paketu . Vsi ostali računalniki podatke zavrnejo. Slika prikazuje sporočilo, poslano z naslova 0020AF151D8B na naslov 02608C133456. Naenkrat lahko pošilja podatke le en računalnik.

Ker lahko pošilja naenkrat le en računalnik, lahko njihovo večje število zmanjša omrežno zmogljivost. Več kot je računalnikov priključenih v omrežje, več jih bo čakalo na pošiljanje podatkov in posledično bo omrežje počasnejše.

Zaključni člen

Ko eden izmed računalnikov v omrežju oddaja podatke, potuje signal po kablu v obe smeri, doseže vse računalnike. Vodilo ima vedno svoja konca, ki ju moramo zaključiti z zaključnima členoma (angl. terminator). Namen člena, ki vsebuje upor, je preprečiti odboj signala nazaj v kabel. Če zaključnega člena ne bi bilo, bi odbiti signal povzročil trk v omrežju.

Okvara ali nedelovanje posameznega računalnika ne vpliva na delovanje omrežja, razen v primeru, če je okvara računalnika takšna, da v omrežje pošilja nezaželene signale.

Prekinitev omrežja

Največji problem v topologiji vodila je, da lahko en sam pokvarjen konektor, zaključni člen, poškodovan ali prekinjen kabel onesposobi celotno omrežje. Signal ne more priti mimo točke okvare. Povrhu vsega pa predstavlja prekinitvena točka nezaključen kabel. V delu omrežju se bo signal sicer prenašal, vendar se bo na koncu kabla odbil. Ker gre signal po celotnem kablu, je težko določiti točko, kjer je nastala v omrežju okvara. To je glavni razlog, zakaj se danes takšna omrežja več ne postavljajo.

Prednosti topologije vodila so:

• enostavno za postavitev,
• omrežje je relativno poceni,
• uporablja manj kablov kot pri drugih topologijah, ponavadi samo enega.

Slabosti topologije vodila so:

• težavno zamenjava medija in prestavljanja omrežja.
• mala toleranca pri težavah, zaradi majhne napake se lahko celotno omrežje poruši,
• težavno odkrivanje napak,
• omejena komunikacija naprav hkrati (več naprav ustvari upočasnitev),
• preveč konektorjev lahko povzroči izgubo signala.

Razširitev omrežja

Pasivno podaljševanje

Ko se velikost omrežja povečuje, se lahko omrežje razširi na enega izmed sledečih načinov.

S podaljševalnim konektorjem se poveže dva kosa kabla in nastane daljši segment. Takšen način se lahko uporablja samo začasno in za manjše razdalje. Pogosto se ga uporablja namesto izločene postaje. Uporaba prevelikega števila podaljševalnih členov, poslabša signal. V tem primeru je potrebno zamenjati segmentiran kabel z enim kosom ali pa uporabiti obnavljalnik.

Aktivno podaljševanje

Z napravo, imenovano obnavljalnik (angl. repeater), se lahko povežeta dva kabla. Obnavljalnik regenerira signal, preden ga odda na izhod. Obnavljanje pomeni, da bo signal ponovno imel takšno obliko kot jo je imel na izhodu pošiljatelja. Na ta način bodo signali tudi na daljše razdalje pravilno sprejeti.

Zaključek

Omrežje topologije vodila je zelo enostavno, zahteva najmanj omrežnega kabla. Vse postaje si delijo medij in zato tudi vse postaje dobijo vse pakete. Zato je težko odkriti vzrok težav. Samo ena postaja lahko v nekem trenutku pošilja podatke. Na vodilu nastajajo trki. Da ne pride do odboja na koncu vodila, mora biti le–to zaključeno. Danes se fizična topologija v lokalnih omrežijih vedno manj uporablja.