| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| aplikacijski sloj |
| predstavitveni sloj |
| sejni sloj |
| transportni sloj |
| omrežni sloj |
| sloj podatkovne povezave |
| fizični sloj |
Referenčni model OSI deli omrežno komunikacijo v sedem slojev. Vsak sloj pokriva različne omrežne dejavnosti, opremo ali protokole. Slika kaže razslojeno arhitekturo referenčnega modela OSI. Referenčni model OSI predpisuje, kako vsak sloj komunicira in deluje z ostalimi sloji nad in pod njim. Na primer, sejni sloj komunicira in deluje s predstavitvenim in transportnim slojem.
Vsak sloj opravi neko delo oziroma dejanje, da pripravi podatke za prenos preko omrežja na drugi računalnik. Najnižja sloja, prvi in drugi, določata omrežne fizične medije in sorodne teme, kot je pošiljanje podatkovnih bitov na omrežne vmesne vmesnike (NIC) in kable. Najvišji sloji definirajo kakšen dostop imajo aplikacije komunikacijskih uslug. Višji je sloj, bolj zapletene so naloge, ki jih opravlja. Sloji so med seboj ločeni z ločnicami, imenovanimi mejne ploskve ali vmesniki.
Vsak sloj zagotavlja usluge naslednjemu višjemu sloju in ščiti zgornji sloj pred podrobnostmi. V istem času se vsak sloj pojavlja v neposredni komunikaciji z istoležnim slojem na drugem računalniku. To omogoča logično ali virtualno komunikacijo med enako ležečimi sloji, kot je pokazano na sliki. V resnici prava komunikacija med sosednjima slojema poteka le na enem računalniku. Na vsakem sloju programska oprema zagotavlja omrežne funkcije glede na skupek protokolov.
Preden so podatki poslani iz enega sloja v drugega, so razbiti na pakete ali enote informacij, ki so potem kot celota poslane iz ene naprave v omrežju na drugo. Omrežje pošilja pakete iz enega programskega sloja v drugega v enakem vrstnem redu, kakor se dogaja pri strojnih slojih. Na vsakem sloju programska oprema doda podatkom obliko in naslov, kar je potrebno, da se podatek uspešno prenese po omrežju. Ko se podatek sprejema, gre skozi sloje po obratnem vrstnem redu. Programska oprema na vsakem sloju prebere informacije paketa in odstrani ostale nepotrebne informacije in pošlje paket naslednjemu višjemu sloju. Ko je paket poslan do aplikacijskega sloja, so naslovne informacije odstranjene in je paket v originalni obliki, kakršni je bil odposlan, in ga lahko prejemnik prebere.
 računalnik A |
aplikacijski sloj | ←→ | aplikacijski sloj | računalnik B |
| ↑↓ | ↑↓ | |||
| predstavitveni sloj | ←→ | predstavitveni sloj | ||
| ↑↓ | ↑↓ | |||
| sejni sloj | ←→ | sejni sloj | ||
| ↑↓ | virtualna | ↑↓ | ||
| transportni sloj | ←→ | transportni sloj | ||
| ↑↓ | komunikacija | ↑↓ | ||
| omrežni sloj | ←→ | omrežni sloj | ||
| ↑↓ | ↑↓ | |||
| sloj podatkovne povezave | ←→ | sloj podatkovne povezave | ||
| ↑↓ | ↑↓ | |||
| fizični sloj | ←→ | fizični sloj |
Model ISO/OSI prikazuje omrežne procese in je razdeljen na sedem različnih slojev. Vsak sloj opisuje zaključene omrežne naloge. Na začetku je bil mišljen kot nov protokolni sklad, danes pa se uporablja kot referenca in napotek pri učenju in pri izdelavi protokolov. Protokol nekega sloja sodeluje z višjo in nižjo plastjo neposredno, navidezno pa z istim protokolom na isti plasti v drugem sistemu.
Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.