e-gradiva | HTML | CSS | JavaScript | Načrtovanje | |||||
![]() |
|||||||||
SERŠ Maribor | Iskanje |
Nastaviti velikost pisave je stvar z nekaj prerekanja. Splet je domnevan kot univerzalni medij, kjer uporabniki vseh vrst imajo enakovreden dostop do informacij; ravno obratno kot pri tiskanih medijih, kjer sta videz in tipografija nespremenljiva. Spletne strani naj bi se prilagodile biti primerne za vse uporabnike, torej, na primer uporabniki z majhni zaslonom lahko določijo velikost besedila do takšne mere, kot jo sami hočejo. Toda te nastavitve lahko spremenijo ureditev strani, in spravijo oblikovalca, ki je z vsemi podrobnostmi oblikoval stran okoli neke specifično določen velikosti pisave do živčnega zloma. Čeprav so variacije zoprne za oblikovalca ki je oblikoval stran, so nujne, da lahko tudi uporabniki z nizko resolucijo kadarkoli zmožni dostopiti do vsebine.
Z CSS, imajo oblikovalci veliko možnosti da nastavijo velikost pisave, čeprav, kot z veliko CSS lastnostmi, niso vse popolnoma podprte. W3C priporoča da pustimo uporabnikom določite osnovno velikost besedila v njihovih brskalnikih in da nastavimo vsem različicam, ki smo jih nastavili enoto "em". Em v spletnem kontekstu je enako kot velikost besedila, torej relativna enota, ki je torej fleksibilna. Na primer, če ima uporabnik kot splošno nastavljeno 12 pik, potem besedilo 2 em pomeni 24 pik.
p { font-family: Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: 1em; text-indent: 2em }
Če si lahko predstavljate, fleksibilnost lahko uniči obliko strani dokončno. Če se hočete vseeno temu približati, uporabljajte fleksibilne spletne načrte, ki bodo zdržali tudi veliko povečavo pisave.
Lahko uporabljate tudi pike da določite velikost vaše pisave, toda ta prevara iz natisnjenega medija ima zelo malo skupnega z računalniškim zaslonom, ker monitorji stvari prikazujejo pri drugačni resoluciji, 12-pik natipkani na nekem zaslonu lahko pomenijo 14-pik na drugem. To je lahko izjemen problem za male pisave. Kot primer, velikost 6-pik je berljiva na Windows zaslonu, kjer je splošna resolucija 96 ppi, na Macintoshu, pri 72 ppi, pa je neberljiva.
Still, points are familiar and, though variable, offer some means of declaring the relative size of type elements.
h1 { font-family: Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: 14 pt } p { font-family: Georgia, "Times New Roman", Times, serif; font-size: 12 pt }
Zapomnite si, da če deklariramo velikost v točkah, to še ne pomeni, da bo velikost, ki ste jo določili prikazana na uporabnikovem zaslonu. In ker ta velikost ni ustaljena, velikost je lahko spremenjena preko spletnega brskalnika - ta izbira vseeno zahteva prilagodljive ureditve.
Če integriteta vaših ureditev temelji na specifičnih velikostih, najbolj zanesljiva trenutna možnost, dokler ne bo boljše podpore za CSS, je uporaba enoto pixel v vaših deklaracijah slogov. Besedilo, kateremu je velikost določena z pixli bo enako ne glede na resolucijo in privzete nastavitev spletnega brskalnika.
p { font-family: Georgia, "Times New Roman", serif; font-size: 12px }
Čeprav ta opcija ponuja večjo stabilnost, bodite pazljivi, da ne boste izobčili tistih uporabnikov, ki imajo dobre razloge za drugačne nastavitve pisave.
www.webstyleguide.com © P. J. Lynch, S. Horton : SERŠ Maribor : 2004 : prevod Gregor Ahman