Hitrost, s aktero delajo račuanlniki, merjena v obliki števila osnovnih operacij na sekundo, se je od prvih začetkov do danes hitro in stalno povečevala. to je predvsem posledica izboljšav v tehnologiji logičnih vezij in pomnilnikov.
tehnologija | leto | št. opreracij / sekundo |
---|---|---|
mehanska | 1930 | 1 |
elektro-mehanska | 1937 | 10 |
elektronke | 1946 | 1000 |
tranzistorji | 1957 | 100 000 |
integrirana vezja | 1964 | 10 000 000 |
integrirana vezja velike gostote | 1972 | 100 000 000 |
integrirana vezja ultra velike gostote | 1987 | 1 000 000 000 |
Ker je veliko pomembnih problemov neobvladljivih, so bili razviti približni in nealgoritmični postopki za njihovo reševanje. Te postopke lahko razdelimo v dve glavni skupini.
Pomembna pot za povečevanje hitrosti delovanja računalnikov je uporaba paraleinega procesiranja. Večina današnjih računalnikov izvaja operacije strogo zaporedno tako, da se v vsakem trenutku izvaja samo ena operacija. Ta način imenujemo zaporedno ali serijsko procesiranje. Pri paralelnem procesiranju se problem, ki zahteva n zaporednih korakov, skuša zamenjati z m neodvisnimi podproblemi, ki se lahko izvajajo istočasno. Na ta način pogosto lahko bistveno zmanjšamo čas računanja. Vedeti pa moramo, da ta pristop ni uporaben pri vseh problemih. Mnogi algoritmi so v svojem bistvu zaporedne narave tako, da koraka i +1 ne moremo začeti dokler korak ine da svojega rezultata.
SERŠ Maribor, Strokovna gimnazija, leto: 2004/05, avtor: Kristjan Gomboc