Barvni monitorji

Barvni monitorji za namizne mikroračunalnike uporabljajo Braunovo elektronko (katodno cev, CRT) ali tekoče kristale. Ker monitorji oddajajo svetlobo, uporabljajo rdeče-zeleno-modri (RGB) aditivni barvni model. Model RGB je aditivni ("dodajalni"), ker se z dodajanjem treh čistih barv rdeče, zelene in modre sestavi bela svetloba.

RGB barvni model

Računalnikov operacijski sistem organizira ekran v koordinatno mrežo dx in dy. Vsako polje, ki tako nastane je imenovano piksel (slikovna točka, pixel, kratica za picture element).

Piksli in barvna globina

Za nadzor nad vsakim pikslom na ekranu, mora operacijski sistem dodeliti majhen košček pomnilnika za vsak piksel. Zaradi povezave tega dela pomnilnika z prikazalnikom, se pogosto le-ta imenuje video RAM ali VRAM. V najpreprostejši obliki monokromatskega (enobarvnega) monitorja je za en piksel potreben 1 bit. Glede na vrednost bita v pomnilniku (0 ali 1), 1-bitni prikazalnik lahko upravlja z dvema barvama (npr. črno in belo) za vsak piksel na ekranu.

1-bitni črno-beli displej

Če je v pomnilniku več bitov dodeljenih posameznemu pikslu, je mogoče upravljati z več barvami. Če je 8 bitov v pomnilniku dodeljenih vsakemu pikslu, je piksel lahko v eni od 256 barv (265 = 2⁸). Z drugimi besedami, 256 je največje število unikatnih kombinacij enic in ničel, ki se jih lahko tvori z osmimi biti. Taki vrsti računalniškega monitorja pravimo 8-bitni ali 256-barvni. Teh 256 barv predstavlja danes skupno točko vseh računalnikov, tudi najstarejših namiznih in prenosnih. Obstaja pa še majčkena težava: 256 barv, ki jih sistem prikazuje ni vedno istih.

8-bitni 256 barvni ekran

Če je več pomnilnika dodeljenega vsakemu pikslu, je prikazana barva na ekranu približno takšna kot na fotografijah. True-color ali 24-bitne barve lahko prikažejo milijone unikatnih barv na računalniškem ekranu. 24-bitna slika je sestavljena iz 8 bitov za posamezno barvo (rdečo, zeleno in modro).

24-bitni barvi ekran

Količini VRAM, ki je dodeljena vsakemu pikslu na ekranu, pravimo tudi barvna globina monitorja. Večina današnjih računalnikov z operacijskima sistemoma Macintosh in Windows lahko z lahkoto prikaže 16-bit barvno globino, nikakršna težava pa ni tudi 32-bitna barvna globina. Barvo globino se lahko preveri na nadzorni plošči.

Nadzorna plošča za monitor v Windows in Macintosh

Resolucija monitorja

Resolucija monitorja se nanaša na število točk na ekranu, ki so lahko prikazane na danem področju. Resolucija je običajno podana v številu pikslov na palec. Večina računalniških zaslonov ima vrednost med 72 in 96 pikslov/palec. Resolucija monitorja je odvisna od nastavitev grafične kartice, večina uporabnikov nastavi resolucijo v spodnjem območju. (med 72 in 80 pikslov/palec)

Slike, ki so namenjene tisku, so lahko narejene z različnimi resolucijami, toda slike za splet so omejene z resolucijo računalniškega ekrana. Kvadratek grafike GIF velikosti 72 × 72 pikslov bo na monitorju z 72 piksli/palec velik približni 1 kvadratni palec (1 palec = 25,4 mm). Ko se izdeluje grafika za splet, jo je dobro kreirati v razmerju 1:1. Večjim ali manjšim slikam je mogoče v programih (npr. Adobe Photoshop) spremeniti velikost, vendar je končni rezultat običajno slabši kot če bi želeno velikost že nastavili na začetku.

Gor e-gradiva Oblikovanje Spletna grafika Barvna globina

e-gradiva	HTML	CSS	JavaScript	Načrtovanje

			SERŠ Maribor		Iskanje