e-gradiva | HTML | CSS | JavaScript | Načrtovanje | |||||
SERŠ Maribor | Iskanje | Primeri |
Število rešitev, za uporabo skript v različnih iskalnikov je veliko. Zaradi specifičnih potreb je preprosto narediti povezavo na stran, ki jo brskalnik podpira. Ko je že enkrat napisana aplikacija, je potrebno podrobno pregledati, kateri brskalnik je potreben za najboljši prikaz aplikacije. Na primer, če bi dokument rad zamenjeval slike medtem, ko premakneš drsni gumb, je potreben NN3+ ali IE4+. Pri oblikovanju dinamičnega HTML obstajajo vsaj tri potencialne možnosti za prikaz dogajanja (premikanje elementov, zamenjava vsebine).
Spletni dokumenti morajo zato vsebovati različne skripte (in včasih tudi kodo HTML) za NN4, IE4+, W3C in DOM, NN6 ali pa IE5+. V idealnem scenariju, je mogoče preveriti, kateri brskalnik obiskovalci strani uporabljajo. Na primer, če je potrebno oblikovati nek dokument DHTML in uporaba NN4 zaradi kakršnihkoli razlogov ni mogoča, potem bosta najverjetneje delovala IE4+ ali pa NN6. Ko že enkrat določiš običajno najnižjo vrednost za maksimalen rezultat, se je potrebno odločiti kako močno je dopustno prikrajšati tiste obiskovalce, ki imajo brskalnike, ki ne zmorejo prikaza takšnih rezultatov. Na primer, če stran potrebuje W3C DOM združljiv brskalnik, je mogoče stran sam podpreti z IE4 ali NN4, tako da bo stran na voljo tudi najslabšim brskalnikom.
V primeru odločitve za ponudbo dveh ali več poti do aplikacije ali vsebine, je lahko prva možnost privzeta povezava do teh strani. Obstaja veliko tehnik, ki lahko preusmerijo obiskovalca na primereno mesto, kjer lahko zaznajo začetno oz. vhodno točko za stran. Ena možnost je, niz izbir za eno ali drugo pot. Večino uporabnikov takšne odločitve zmedejo. To lahko deluje le pri najbolj osveščenih uporabnikih spleta, povprečna stranka pa je prikrajšana, ker nima pojma kaj naj počne. Zato je pomembno da izdelovalci naredijo čimveč samodejnih povezav. Razvejana domača stran, ki ima veliko vej oz. povezav na različne domače strani in nima skoraj nič vsebine, ni domača stran. Njena zmožnost je vodenje strank do narejenih domačih strani, ki so tam prijavljene. Spodaj naveden dokument prikazuje kako taka stran izgleda na nivoju izvorne kode.
<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN" "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd"> <html> <head> <title>Rok,d.d.</title> <cript type="text/javascript"> <! - window.location.href = "domaca1.html" // -> </script> <meta http-eqiv="refresh" content="0; url=http://www.rok-dd.si/domaca2.html" /> </head> <body> <a href="home2.html"><img src="slike/rokLogo.gif" alt="Na stran Rok, d.d."></a> </body> </html>
Videti je, da je edini vidni element slika okoli katere so zbrane povezave. Telo dokumenta ne vsebuje nikakršnega ozadja ali barve. Edina izjava, ki vsebuje skripto se nahaja v glavi. Tudi element <meta>
se nahaja v glavi. Poglejmo kako se različni brskalniki odzivajo na zgoraj navedeno stran. Kljub temu, da se celotna stran prikaže v trenutku, brskalniki izvedejo to skripto v preprostem okencu, med tem časom pa se slika predhodno naloži v brskalnikov spomin. Ta slika pa se ponovno uporabi pri naslednji povezavi, zato da ne gre čas v nič.
Nekateri moderni brskalniki nimajo JavaSctipt ali pa je le ta izključena. Veliko današnjih brskalnikov prepozna poseben privesek <meta>
. V zgornjem primeru je <meta>
aktiven le, če brskalnik ignorira privesek <script>
.
Starejši grafični brskalniki so npr. PDA ali Lynx. Lynx je bil načrtovan za delo na besedilnih terminalih VT-100; personal digital assistants (PDAs), kot na primer Palmov ročni računalnih, so optimirani za delo s počasnimi modemi in z majhnimi zasloni. Če brskalniki ne prepoznajo priveska <meta>
za osvežitev strani, potem se vsebina ne bo mogla dinamično spreminjati. Toda na prikazani sliki je povezava na kateo lahko kliknemo (ali uporabimo tipko TAB) za nadaljevanje ogleda. Potrebno je paziti, da ne pozabimo na lastnost alt
slike. Tako bodo lahko tudi uporabniki, ki ne morejo videti slike, uporabili povezavo.
Še en postopek filtriranja je mogoče uporabiti neposredno s povezavami. Za strani, ki omogočajo dogodke lahko uporabimo na povezavi dogodek onclick
, za ostale brskalnike pa je omogočen prehod na druge strani preko lastnosti href
značke <a>
.
Primer:
<a href="neJS.html" onclick="location.href='JS.html';return false"> Naša nova stran</a>
Samo brkalnika NN2, and IE3, ki ne omogočata JavaScript bosta omogočala prenod na stran neJS.html
.
Različice JavaScript se ločijo po obravnavanju dogodkov. Lahko se doloČi katere dogodke posamezwn predmet v doloČeni razliČici jezika podpira. Spodnji primer bo omogočal izvajanje skript v brsklanikih NN3+ in IE4+, ker lahko v teh brskalnikih z JavaScript določamo lastnosti predmetov.
V spodnem primeru je z JavaScript določena lastnost onclick
. Uporabniki NN2 in IE3 ne bodo mogli uporabiti te lastnosti, saj vgrajena različica JavaScript 1.1 tega ne omogoča.
<html> <head> <script type="text/javascript"> function naredi() { // stavki } </script> </head> <body> <form action="akcija.html"> <input type="button" name="gumbek" value="klikni" /> <script type="text/javascript"> document.forms[0].gumbek.onclick="naredi()" </script> </form> </body> </html>
Zadnja postopek za vejitev je poznana kot zaznavanje predmetov
. Princip je preprost: če predmet obstaja v brskalnikovem predmetnem modelu, potem je varno izvajati skripte, ki obravnavajo določen predmet.
Zelo dober tipičen primer je zgodovinski primer obravnavanja brskalnikov glede na predmet Images
.
Zaznavanje predmetov je zelo dober postopek, če smo prepričani, da različni brskalniki vsebujejo nek predmet. Uporaba document.images
je zelo varna, saj slike obravnavajo različni brskalniki skoraj enako. Pri vseh predmetih pa ni tako. V IE4 je bilo uvedeno polje z vsemi predmeti document.all
, ki je zelo uporabno pri dostopu do kateregakoli predmeta. NN4 tega ne podpira, izmislili pa so si posebno polje layers
, ki pa ga IE ne podpira (pa tudi NN6+ ne). Mnogo skript za razlikovanje med IE in NN je v četrti generaciji brskalnikov temeljilo prav na teh dveh poljih. Tako razlikovanje pa lahko skriva v sebi past, saj težko predvidimo kako se bodo brskalniki razvijali v prihodnje.
SERŠ Maribor : Strokovna gimnazija : 2003 : David Kumer