Slogovne predloge

Brskalniki 4. različice so bili prvi, ki so ponujali popolno podporo slogovnim predlogam (čeprav, IE3 je že ponujal omejeno podporo slogovnim predlogam). Slogovne predloge ponujajo zamisel, ki je popolnoma dojemljiva v okolju, kjer je predvsem pomembno hitro in vsebinsko obširno ustvarjanje, ki nam ga dandanes predstavlja svetovni splet in sicer: ločiti surovo vsebino od kode, ki določa njeno oblikovanje. Tekstovna vsebina utegne izvirati is kakršnegakoli števila elektronskih virov, morda pa jo je potrebno vstaviti v nek drugačen kontekst - kot na primer neka spletna novica, ki je vstavljena v ducate spletnih portalov od katerih ima vsak svoj značilen izgled in obliko. Za vsebino je zgolj pomembno, da ostaneta tekst in njegov pomen nespremenjena; oblikovalec spletne strani se potem odloči kako naj bo vsebina prikazana na strani

Koncept ima še druge prednosti. Razmislite recimo o spletišču nekega večjega podjetja, ki hoče reklamirati svojo identiteto preko svojega posebnega stila. Družina slogovnih predlog lahko diktira vse lastnosti pisav, poudarjenega teksta in odmika celotne tekstovne vsebine v telesu dokumenta. Če bi pa želeli tak stil uveljaviti po načinu vsak element posebej, to ne bi bila le zelo dolgotrajna in utrudljiva avtorska naloga, ampak tudi polna tveganja. Če je stil izpuščen iz ene značke na eni strani je enoten izgled takoj uničen. V najslabšem primeru pa se lahko podjetje celo odloči da bo spremenilo obliko vseh tekstovnih elementov na vseh straneh, kar bi pomenilo, da mora oblikovalec strani spreminjati vsako značko na vsaki strani posebej, to pa je tudi v primeru, če je na voljo zelo močno orodje za iskanje in zamenjavo še vedno zelo tvegano. Toda, če bi pa le ena zunanja slogovna predloga diktirala stil, bi bilo spletnemu oblikovalcu potrebno narediti le eno spremembo v tej datoteki, ki bi povzročila spremembo izgleda celotne spletne strani.

Naučiti se kako ustvarjati in uporabljati slogovne predloge, ni zajeto v tem poglavju in to poglavje predvideva, da ste že seznanjeni s terminologijo slogovnih predlog, kot so pravila slogovnih predlog in selektor. Če ti termini niso v vašem besednem zakladu, poglejte na strani CSS. Čeprav se po lastnih izjavah spletna brskalnika IE in NN brezpogojno držita standardov W3C glede slogovnih predlog, se je dobro učiti iz neodvisnih virov. Posebej IE vsebuje nekatere dodatke v besedišču slogovnih predlog, ki delujejo le za IE4+ na sistemih Windows. Razen, če je to vaša edina ciljna znamka brskalnikov in operacijskih sistemov, je učenje skupnih imenovanj lastnosti (torej teh, ki so standardizirana) v slogovnih predlogah pravilna pot. Podrobnosti v tem poglavju pokrivajo vse različice, zato bodite pozorni na združljivostni seznam za vsako lastnost.

Uporaba CSS in JavaScript zelo spremeni HTML stran in jo poživi in naredi zanimivo. Dovoljuje nam da natančno ustvarimo stran, ki bo prikazana v vseh brskalnikih enako. Lahko celo ustvarimo dokumente, ki se samodejno spreminjajo ali po želji uporabnika ter imajo razne vsebovane animacije. Vsebovane je ključna beseda, ker pomeni hitrejše nalaganje strani in nepotrebno nalaganje vmesnikov ter so tudi veliko prijaznejši do uporabnika, ker ga ne nadlegujejo s privolitvijo nalaganja. Na strani lahko imate tudi sliko, ki ni samo animirana ampak se tudi premika po spletni strani in zapolni prazen prostor.

Vsebino poživimo tako da na stran nanesemo spremembe kot so barva, velikost, pisava, krepkost in druge prvine oblikovanja npr. rob besedila. Potem lahko besedilo natančno nanesemo na stran tako da se pojavi točno tam in točno tako kot želimo. Določenim delom besedila lahko določimo spreminjajoče se ozadje, širino, dolžino, vidnost itd. Tako lahko posledično storimo da si vsak uporabnik prilagodi izgled strani kar med brskanjem.

Veliko časa bo prihranjenega če imate enoten izgled za celotno stran ali izbor. Ko enkrat ustvarite CSS dokument ga nato lahko uporabite večkrat, tako da ga samo povežete v HTML dokument. Tako potem en CSS dokument velja da vse HTML dokumente.

Še zadnja opomba glede združljivosti: NN4 sicer zna uporabljati dokaj velik del slogovnih predlog, vendar slogovne predloge niso sestavni del predmetnega modela. Del tega je povezan s statično naravo strani NN4. Spreminjanje stila bi utegnilo spremeniti fizično razporeditev elementov v telesu in ker se ta brskalnik (torej NN4) na takšne spremembe ne odzove z osveževanjem strani, je spreminjanje stila vsebine, ki je že naložena preprosto nemogoče. V NN6, se pa stran osvežuje in vse kar je povezano s stilom je izpostavljeno objektnemu modelu katerega se de spreminjati s skripti.

Gor e-gradiva JavaScript Predmet image CSS in JavaScript

SERŠ Maribor : Strokovna gimnazija : 2004 : Leon Borko

e-gradiva	HTML	CSS	JavaScript	Načrtovanje

			SERŠ Maribor		Iskanje	Primeri