| e-gradiva | Excell | EWB | |||||||
 |
|||||||||
| SERŠ Maribor | Primeri | ||||||||
Novost v peti različi programa Electronics Workbench so funkcijski členi.
Ta člen računa delež vhodne napetosti (prenosna funkcija, s) in jo odda na izhodu. Uporablja se za nadzorne sisteme in v analognih računalniških aplikacijah.
Ta člen računa integral vhodne napetosti (prenosna funkcija, 1/s) in jo odda na na izhodu. Uporablja se za nadzorne sisteme in v analognih računalniških aplikacijah.
Ta člen množi vhodno napetost s koristno in jo odda na izhod. Uporablja se za nadzorne sisteme in v analognih računalniških aplikacijah.
Ta člen ponazarja prenosne značilnosti naprave, vezja ali sistema v s domeni. Polje prenosne funkcije je opisnao kot ? ulomek polinoma in denominatorja ?. Prensona funkcija do tretjega reda je lahko neposredno oblikovana. Ta element se lahko uporabi pri eno- in dvo-smernih napetostih in pri trenutnih analizah.
Ta člen množi dve vhodni napetosti.
Ta člen deli eno napetost z drugo.
Ta matematični člen sprejme do tri napetostne vhode in na izhodu odda napetost, ki je enaka seštevku teh treh napetosti.
Ta člen omejuje vhodno-signalno amplitudo na nekaterih prej določenih nivojih, ker se vhodno-signalna amplituda na široko spreminja.
Napetostno krmiljeni omejilnik:
Ta člen je eno-vhodna, eno-izhodna funkcija. Izhod je omejen na območje, določeno s spodnjo in zgornjo izhodno mejo. Do izhodnega glajenja pride v definiranem območju. Napetostno nadzorovan omejilnik deluje pri eno- ali dvo-smernih napetostih in pri oblikah trenutnih analizh.
Člen preverja vrednosti zgornje in spodnje meje vhoda, da se prepriča da sta le-ti dve dovolj narazen, s čem je zagotovljen obstoj linearne razdalje med njima. Razdalja se izračuna kot razlika med:
ter mora biti večja ali enaka nič.
Ta člen prikazuje obašanje operacijskega ojačevalnika ali komparatorja na visokem nivoju razumljivosti. Vsi njegovi pin-i delujejo kot izhodi; trije od njih pa tudi kot izhodi. Za vhod vzame vrednost napetosti z notranje povezave. Nato uporabi odmik in izkoristek, in izračuna iz tega ekvivalentno notranjo napetost, Veq, katero omeji, da pade med pozitivno in negativno napajanje vhodov. Če je Veq večja kot izhodna napetost, ki je vidna na zunanji povezavi, bo izvorni tok tekel od izhodnega pin-a. Če je Veq manjša od izhodne napetosti, bo ponikajoči tok tekel na izhodni pin.
Odvisno od polaritete toka, je izvorna ali ponikajoča uporovna (Rsrc ali Rsnk) vrednost uporabljena za upravljanje relacije: izhodna napetost/izhodni tok. Izbrana upornost bo še naprej nadzorovala izhodni tok dokler le-ta ne doseže maksimalne vrednosti, določene z ISrcL ali z ISnkL.
V času operacije se izhodni tok prezrcali v pozitivno ali negativno napajane vhode, odvisno od polaritete izhodnega toka. Oblikuje se taka realna poraba moči kot je vidna pri napajanju.
ULSR nadzoruje napetost pod pozitivno vhodno močjo in nad negativno vhodno močjo, nad katero je Veq = k(vhodna napetost + Off) zglajena. ISrcSR določa tok pod ISrcL pri katerem se prične glajenje, in večanje toka nad ničtim vhodnim tokom, pri katerem prične pozitivna moč prehajati proti nič. ISnkSR ima enak pomen z ozirom na ISnkL in negativno moč. VDSR določa večano vrednost nad in pod Veq - izhodna napetost = 0, pri kateri bo izhodna upornost postavljena na Rsrc in Rsnk. Za vrednosti Veq - izhodne napetosti manjše od VDSR in večje od -VDSR, je izhodna upornost interpolirana med Rsrc in Rsnk.
Ta člen izdela histerezo izhoda z upoštevanjem vhoda. ViL in ViH določata središče napetosti ali vhodnih tokov za katere histerezni efekt deluje. Izhodne vrednosti so omejene na VoL in VoH. Histerezna vrednost, H, se prišteje k ViL in ViH z namenom, da določi točke pri katerih bi se ponavadi nagnjenost histerezne funkcije nenadno spremenila s prehodom vhoda od nizkih proti visokim vrednostim. Nagnjenost histerezne funkcije se gladko spremeni vedno, ko je ISD>0.
Gor : e-gradiva : EWB : 
Datoteke : Instrumenti 
SERŠ Maribor : Strokovna gimnazija : 1998 : Leonard Polanec, Darko Kostić, Kristjan Njakaš