| e-gradiva | Excell | EWB | |||||||
 |
|||||||||
| SERŠ Maribor | Primeri | ||||||||
Pri kombinacijskih členih (orodna vrstica Logic Gates) je izhodna funkcija odvisna le od trenutne kombinacije vhodnih spremenljivk.
Osnovni členi
Element NE (NOT) ima samo en vhod. Na iz-hodu je logična 1, če je na vhodu logična 0 in na izhodu je logična 1, če je na vhodu logična 0.
| A | Q | |
| 0 | 1 | |
| 1 | 0 |
Logično vezje IN (AND) je dvo- ali večvhod-no. Na izhodu je logična vrednost 1 le, če je na vseh vhodih elementa logična vrednost 1. Če na elementu dvakrat kliknemo, lahko določimo število vhodov.
| A | B | Q | |
| 0 | 0 | 0 | |
| 0 | 1 | 0 | |
| 1 | 0 | 0 | |
| 1 | 1 | 1 |
Logično vezje ALI (OR) je dvo- ali večvhodno. Na izhodu je logična vrednost 1 že, če je vsaj enem vhodu logična vrednost 1. Največje število vhodov vseh večvhodnih elementov je osem.
| A | B | Q | |
| 0 | 0 | 0 | |
| 0 | 1 | 1 | |
| 1 | 0 | 1 | |
| 1 | 1 | 1 |
IN-NE je sestavljena logična operacija. Logično vezje IN-NE (NAND) je dvo- ali več-vhodno (2-8). Na izhodu je logična vrednost 0, če na vseh vhodih logična vrednost 1.
| A | B | Q | |
| 0 | 0 | 1 | |
| 0 | 1 | 1 | |
| 1 | 0 | 1 | |
| 1 | 1 | 0 |
Logično vezje ALI-NE (NOR) je dvo- ali več-vhodno. Na izhodu je logična vrednost 0, če vsaj na enem vhodu logična vrednost 1. Tabela na desni velja za dvovhodna vrata.
| A | B | Q | |
| 0 | 0 | 1 | |
| 0 | 1 | 0 | |
| 1 | 0 | 0 | |
| 1 | 1 | 0 |
Logično vezje ANTIVALENCA (XOR), tudi POSEBNI ALI, je dvo ali večvhodno. Na izhodu je logična vrednost 1, če je na lihem številu vhodov logična vrednost 1.
| A | B | Q | |
| 0 | 0 | 0 | |
| 0 | 1 | 1 | |
| 1 | 0 | 1 | |
| 1 | 1 | 0 |
Logično vezje EKVIVALENCA (XNOR), tudi POSEBNI IN, je dvo ali večvhodno. Na izhodu je logična vrednost 1, če je na sodem številu vhodov logična vrednost 1.
| A | B | Q | |
| 0 | 0 | 1 | |
| 0 | 1 | 0 | |
| 1 | 0 | 0 | |
| 1 | 1 | 1 |
Tristanjska vrata dajo na izhodu enako vrednost kot na vhodu le, če je na vhodu EN (enable, omogočiti) logična vrednost 1. V nasprotnem primeru je na izhodu stanje visoke upornosti.
Gonilnik da enako napetost na vhodu kot na izhodu. Pomen elementa je v njegovem velikem gonilnem faktorju.
Schmittov prožilnik (negator) preklopi iz logične vrednosti 0 v logično vrednost 1 pri napetosti 1,6 V na vhodu in iz 1 v 0 pri napetosti 0,9 V na vhodu.
V orodni vrstici s kombinacijskimi elementi so tudi integrirana vezja, ki so že zbrani v orodni vrstici Digital ICs, Vendar so tukaj elementi razvrščeni po logičnih funkcijah in ne po družinah. Izberemo želen element in izbiro potrdimo s pritiskom na Accept.
Gor : e-gradiva : EWB : 
Datoteke : Instrumenti 
SERŠ Maribor : Strokovna gimnazija : 1998 : Leonard Polanec, Darko Kostić, Kristjan Njakaš