Naslednja osebna imena in priimke zapiši v rodilniku:
Peter, Podbevšek, Mulec, Korošec, Godec, Mihec.
Petra, Podbevška, Mulca, Korošca, Godca, Mihca
Kaj se zgodi s polglasnikom v zadnjem zlogu samostalnikov?
Odgovor je pravilen.
Odgovor je napačen.
Pravilo o tem se glasi: pri samostalnikih na -ec, -ek in -er med sklanjanjem izpade polglasnik (sošolec – sošolca, sesalec – sesalca).
Osnova se podaljšuje z -j- pri tistih samostalnikih, katerih osnova se končuje na samoglasnik in skoraj pri vseh večzložnih samostalnikih na -r (Franci – Francija, Bobi – Bobija, bife – bifeja, slikar – slikarja).
Obstaja pa nekaj samostalnikov na -r, ki osnove ne podaljšujejo (požar – požara, sever – severa, šotor – šotora).
Osnova se podaljšuje s -t- pri samostalnikih, pri katerih je končni e v im. ed. pripona (oče – očeta, France – Franceta).
Osnova se lahko podaljšuje tudi z -n- (nagelj – nageljna, Francelj – Franceljna).
Daljšanje osnove z -ov-/ev- (večinoma v množini): glas – glasu – glasovi, jez – jezu – jezovi, most – mostu – mostovi, volk – volkovi; dan/dne – dnevi
Posebnosti v I. m. sklanjatvi sta samostalnika otrok in človek v množini:
otroci |
otrok |
otrokom |
otroke |
pri otrocih |
z otroki |
ljudje |
ljudi |
ljudem |
ljudi |
pri ljudeh |
z ljudmi |
Najpogostejši pri I. moški sklanjatvi je nepremični naglasni tip, sledita premični in končniški, nekateri samostalniki pa se sklanjajo po mešanem naglasnem tipu.